Preiskava prepovedane v Rusiji organizacije »Fundacija za boj proti korupciji« o tem, kako poveljnik Ruskih čet v Ukrajini general Surovikin služi denar z vojno.
2011, Jekaterinburg. Mestni poslanec objavi odmevno preiskavo: hči Uralskega guvernerja Mišarina skupaj z glamurozno ženo poveljnika vojaškega okrožja, armadnega generala, vodita skriti posel. Njuno skupno podjetje »Argus SFK« je pod neznanimi pogoji dobilo več sto tisoč hektarjev gozda v regiji Sverdlovsk, kjer so organizirali žago. Tam so nameravali zgraditi tovarno vezanega lesa. Toda »keč« je v tem, da je guvernerjeva hči pravkar diplomirala, vendar šlo je za stotine milijonov rubljev naložb; generalova žena tudi ni bila izkušena v poslu, medtem so vse vrste ugodnosti in državne podpore preprosto deževale na njuno podjetje. V mestu je škandal. Ja, v primerjavi s popolno cenzuro v današnji Rusiji se to sliši smešno, vendar takrat o tem pišejo vsi lokalni mediji. Temo obravnavajo zvezni časopisi, »Vedomosti« opravljajo lastno preiskavo, o primeru pišeta »Moskovski Komsomolec« in »Kommersant«. Obtožbe, obračunavanja; generalova žena organizira brez-primerno PR-akcijo zoper poslanca. Po nadaljnji grožnji s smrtjo poslanec mora za pol leta najeti varnostnike. Kakšen škandal, in vse se vrti okoli žage. Mestni poslanec, ki je izvedel to preiskavo, je bil Leonid Volkov, znani Ruski opozicijski politik in zaveznik Alekseja Navalnega. In glamurozna generalova žena je Anna Borisovna Surovikina.
Leonid Volkov in Anna Surovikina
Žena generala Sergeja Surovikina, ki ga je Putin nedavno imenoval za poveljnika ruskih čet v Ukrajini. Tisti, čigava okrutnost je legendarna in ki se v medijih pojavlja kot »general Armagedon«, »sirski mesar« ali »mesar iz Alepa«, saj je poveljeval tudi vojaški operaciji v Siriji.
General Sergej Surovikin
Surovikinova žena je postala osrednja osebnost tega žagarskega škandala. Neposredno je sprejela udarec (da bi, očitno, pokrila guvernerja in njegovo hčerko). V Jekaterinburg je prispelo več znanih »črnih piarovcev«, sprožili so kampanjo brez primere: zrežirane prispevke, pohvalni intervjuji z njo, nekaj posebej izdelanih spletnih strani, plačani blogerji. Ampak pustimo medije in blogerje. Volkov je recimo šel na zaslišanje na policijo, saj zadevo je treba razčistiti, ugotoviti, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje ali ne. In kaj se zgodi namesto tega? Med zaslišanjem Volkova posnamejo s skrito kamero in nato celoten posnetek objavijo na internetu.
Slika iz videoposnetka, ki ga je na skrivaj posnela policija
In sledila je sodba. Podjetje »Argus SFK« (to je žaga) in Surovikinova žena osebno sta tožila Leonida - zahtevala sta zavrnitve obtožb. In potem so sledile grožnje. Volkovu so skupni znanci povedali, da ga bo Surovikin ubil, ker je užalil njegovo ženo. Pol leta je Volkov preživel pod varnostnim nadzorom. Če preučite biografijo »Mesarja«, »Armagedona« (ali kakorkoli že ga imenujejo), potem je jasno, da je povsem utemeljeno. Neupravičena in neumna okrutnost, slepo sledenje ukazom, nerazumevanje vrednosti človeškega življenja, morale, zakona, časti. Absolutni izmeček in vojni zločinec, ki je že prvi dan poveljevanja vojni v Ukrajini kljubovalno uničeval mirna mesta, bombardiral osrednje ulice, trge in parke.
Posledice bombardiranja ukrajinskih mest po ukazu generala Surovikina
Surovikin se v medijih prvič omenja leta 1991. Surovikin je star 25 let, poveljuje motoriziranemu strelskemu bataljonu. Med politično krizo avgusta 1991 njegov konvoj BMP trči v barikade protestnikov v predoru pod Novim Arbatom v Moskvi. Kolona se začne prebijati skozi barikade, trije miroljubni Moskovčani so ustreljeni ali jih zmečkajo vozila. Surovikin je preživel sedem mesecev v preiskovalnem zaporu, potem pa so ga izpustili.
Incident v predoru pod Novim Arbatom
Čečenija, 2004. Tam je Surovikin poveljeval 42. gardni motornostrelski diviziji in se javno pritoževal, da bi bilo treba ubiti še več.
Kasneje se je izkazalo, da napada skrajnežev ni bilo, ruski vojaki pa so bili poškodovani zaradi neprevidnega ravnanja s strelivom. V zgodnjih 2000-ih se je njegov namestnik ustrelil v Surovikinovi pisarni, takoj po pogovoru z njim s povišanim glasom. Hkrati je drugi podrejeni Surovikina obtožil, da ga je pretepel iz političnih razlogov. No, in veliko kasneje, v Siriji, pod poveljstvom Surovikina, takrat že vrhovnega poveljnika vseh zračno-vesoljskih sil, je ruska vojska neselektivno bombardirala civilne objekte: bolnišnice, šole, tržnice, stanovanjska naselja. Samo v eni izmed epizod, v Idlibu, mednarodne organizacije obtožijo Surovikina, da je zaradi neselektivnega bombardiranja ubil 1500 civilistov.
Posledice bombardiranja Serijskih mest po ukazu generala Surovikina
Toda nazaj k jekaterinburški zgodbi z žago. Vse se je končalo tako hitro, kot se je začelo. Do konca leta 2011 je bil general Surovikin premeščen iz Jekaterinburga v Moskvo, guverner Mišarin je imel hudo prometno nesrečo in se ni več vrnil na položaj, poslancu Volkovu pa nikoli več ni bilo dovoljeno kandidirati. Kmalu je že delal kot vodja štaba Navalnega na volitvah župana Moskve. Skratka, so vsi akterji zapustili prizorišče, žaga pa je ostala. Vas bo žaga ali tovarna vezanih plošč naredila milijarderja? Komaj. Podjetje Surovikina, ta isti »Argus SFK«, še vedno obstaja. Tam so se že zamenjali lastniki, minilo je deset let, struktura se je spremenila, a delajo naprej. V najemu imajo tudi tistih 270.000 hektarjev gozda na severu Sverdlovske regije, pripada jim še tisoč hektarjev, različne zgradbe, daljnovodi in zgradbe v naselju Vostočni, 400 km od Jekaterinburga.
Vendar Surovikinov »Argus« težko smatramo kot donosno podjetje. Leta 2020 so prodali le za 82 milijonov rubljev lesa. Dolga leta zapored, vse do lani, je bilo podjetje nedobično. Ampak to ni tako pomembno. Pravzaprav vsa poanta ni v žagi.
Kaj potem, leta 2011, kar je zdaj jasno: pri »Argusu« ne gre za les, hlodovino ali deske. Predelava lesa je zaslon za nekaj drugega, kar počnejo naši junaki. Priročna pravna in finančna infrastruktura za skrite posle. In če imate kakršna koli vprašanja - oprostite, tukaj imamo podjetje, vsi smo pošteno zaslužili, poglejte našo tovarno vezanega lesa. Glavno vprašanje je: kaj točno poskušajo prikriti. Danes bomo izvedeli. Preučili smo bančne izpiske podjetja generalove žene – na tisoče transakcij v zadnjih nekaj letih – in ugotovili, da naš armagedonski general ne zaslužil denarja s prodajo lesa, ampak z vojno, ki ji je poveljeval. Sirija. Od leta 2011 tu poteka državljanska vojna, ki se je sprevrgla v nenehen polno-obsežni mednarodni konflikt.
Leta 2015 je sirski predsednik Bašar al Asad zaprosil Putina za pomoč: formalno za boj proti ISIS, predvsem pa za rešitev samega Asadovega režima. Eden zadnjih odprtih Putinovih zaveznikov. Rusija je tja poslala okoli nekaj tisoč vojaškega osebja in ogromno opreme. Neuradno naj bi bili tam prisotni tudi plačanci iz PMC Wagner.
Od začetka leta 2017 skupini ruskih vojakov tukaj poveljuje general Surovikin. Tukaj je, srečal se je s Putinom v bazi Khmeimim.
December 2017. Putin in Šojgu pozorno poslušata poročilo ne preveč zgovornega generala o neskončnih zmagah, osvobojenih mestih in bojnih poletih ruskih letal. Ne dvomimo, da je bil Putin res zelo zadovoljen z uspehom Surovikina v Siriji. Celo osebno mu je izročil zvezdo Heroja Rusije. In ne gre za geopolitične zmage in ne za to, kako nam je uspelo rešiti Asadov režim. Sodelovanje v sirski kampanji je predvsem ogromna, čudovita priložnost za zaslužek. Za Putina in njegove prijatelje. Eden glavnih upravičencev za zaslužek od prisotnosti ruskih vojakov v Siriji je Genadij Timčenko. Putinov najbližji prijatelj, njegov sponzor, ki je plačal gradnjo palače v Gelendžiku, dačo v Biarritzu za Putinovo hčer in še veliko več.
Gennadij TimčenkoTimčenko je začel pospešeno zasegati vse, kar je dobičkonosno v Siriji: prejel je pogodbe za gradnjo črpališča za namakanje kmetijskih zemljišč, gradil je plinopredelovalne naprave, plinovode in tako naprej.
In v začetku leta 2017 je Bashar al Asad ratificiral pogodbo in izdal dovoljenje Timčenkovemu »Stroytransgazu« za pridobivanje in izvoz fosfatov iz dveh sirskih nahajališč blizu Palmire. Posel je bil sklenjen pod pogojem, da 70% dobička prejme hčerinska družba Stroytransgaza »STG Logistics«, 30% pa sirska vlada. Vendar se je pojavila težava: v času podpisa sporazuma je rudarsko območje še vedno v veliki meri zasegal ISIS, sirske oblasti ga niso nadzorovale. Pod strogim vodstvom Surovikina so do junija 2017 rudniki bili osvobojeni. Timčenkovo podjetje tam takoj začne z obnovitvenimi deli in pripravami na črpanje surovin. Poleg tega je Surovikin osebno poročal o osvoboditvi rudnikov Putinu, ko je prispel v Sirijo. Nadaljujemo naprej. Poglejte zemljevid: tukaj je Palmira:
V bližini so polja, ki jih razvija STG Logistics: Ash-Sharqiya in Khneifis.
Tam izkopani fosfati se prevažajo s tovornjaki in vlaki bodisi v tovarno gnojil v bližini Homsa (to je tudi premoženje Stroytransgaza) bodisi v pristanišče Tartus. V časi Sovjetske zveze je bil v pristanišču logistični center, zdaj je tam ruska vojaška baza z rusko vojsko in ladjami.
Ampak spet, to pristanišče upravlja Stroytransgaz Timchenko. Zgradili so celo nov dok za nakladanje fosfatov. Od tu se na posebnih ladjah, ki izklopijo radijski sledilec (tako da jih ni mogoče izslediti), tovor pošlje proti Cipru ali Turčiji, kjer se je sledilec vklopi nazaj. Tovor se očitno nekako preregistrira, kot da ne bi prihajal iz Sirije, nato pa se fosfati pošljejo v Evropo. S tem zaobide sankcije, ki so bile uvedene proti sirskemu režimu Asada in proti Genadiju Timčenku. Več o tej shemi si lahko preberete v obsežni raziskavi novinarskega konzorcija OCCRP, objavljeni letos poleti. Vsak del te dobavne verige je izjemno ranljiv. Konflikt in spopadi v Siriji se nadaljujejo, razmere so vojaške, na vsaki povezavi je potrebno ogromno varovanja - stalno oboroženo spremstvo. To delajo sirska vojska, sirske PMC, Wagnerjeve PMC in seveda ruska vojska, ki nadzoruje pristanišče in je neločljivo povezana z Wagnerjevimi PMC.
Takšna kombinacija in takšni ukrepi so bistvenega pomena za Timčenkovo poslovanje, sicer njegova STG Logistics ne bo mogla delati in zaslužiti - fosfatov preprosto ne bodo odpeljali v pristanišče ali pa jih od tam ne bodo izpustili. Ali STG Logistics poleg rudarjenja sirskih fosfatov počne še kaj drugega? Da, v Homsu imajo na primer tovarno gnojil, omenili smo jo že. V novici lahko preberete tudi, da STG Logistics gradi luksuzni hotel s petimi zvezdicami. Res je, tudi v Siriji. Zato smo izjemno presenečeni, da to sirsko, pravzaprav podjetje, iz neznanega razloga plačuje veliko denarja naši znani sverdlovski žagi »Argus«! Kje je Sirija in kje je naselje »Vostočni«? Kaj združuje trgovce s fosfati in uralsko predelavo lesa? Nič drugega kot Surovikin. Surovikin v Siriji in Surovikin na žagi Argus. V letih 2020–2021 je STG Logistics v šestih mesecah posodila žagi Surovikina skupaj 104 milijona rubljev!
Denarja sirskim trgovcem s fosfati seveda niso vrnili, plačil obresti ni. Da boste razumeli obseg: v celem letu je Argus prodal za 82 milijonov lesa. To je to, nič drugega niso zaslužili. Pa še 104 milijone jih samo kapne na račun v obliki posojila. In še cel kup nepojasnjenih plačil v bančni evidenci Argusa. Povsem razumljivo, zakaj jim je neko uralsko podjetje plačalo 700.000 rubljev. Podjetje se ukvarja z gozdarstvom, les so plačali.
Kaj pa sploh ne razumemo, zakaj žena top-menedžerja Stroytransgaza daje Argusu posojilo v višini 25 milijonov. To je bolj podobno podkupnini. Saj ne boste nesli denarja generalu kar v kovčku, zakaj bi tvegali?
Prav za to so ustvarili »Argus« - zaslon, za katerim lahko te stvari obrneš. Če si poveljnik vojaške skupine, nekaj bombardiraš, zasedeš nahajališča v Siriji? Ali zavaruješ dostop do rudnikov? Z vojsko? Odlično. Imaš, Surovikin, nekaj za napitnino. Odmaknimo se. Poslušajte duševno pesem o Surovikinu - "Komdiv". Bodite pozorni na vrstice: "V Čečeniji in ne v Barvikhi je smrtna bitka" - je bila pesem očitno posneta že zdavnaj, Surovikin je bil leta 2005 poveljnik 42. motorizirane strelske divizije v Čečeniji.
V isti pesmi je zanimiv del o sanjah: »In včasih imam sanje: slovesni trenutek, ruski predsednik je zbral junake v Kremlju. In nenadoma je spremstvu jezno zaškripal skozi zobe: "Kje je poveljnik divizije iz Khankale med temi dobro hranjenimi?"« Kot da bi se v Kremlju zbirali same dobro hranjeni birokrati, a Surovikin, pravi junak, ni bil povabljen. Čas je vse postavil na svoje mesto in to na precej bizaren način. Tukaj je Surovikin v Kremlju.
Tu je Surovikin v Rublevski restavraciji »Podmoskovnye večera« , praznuje Novo leto 2022:
V isti restavraciji poleg generala - ne, niso vojaki in veterani Čečenije. Ampak Putinovi najbolj lopovski, najbogatejši in najbolj brezobzirni propagandisti: glavna urednica Russia Today Margarita Simonyan:
Tigran Keosayan s Peskovljevo ženo Tatjano Navko:
Peskov je seveda prav tam: čarovnik vzame uro iz škatle. Ko bi le tip vedel, da drži v rokah vrednost svojega stanovanja.
Tukaj pa Surovikin in njegova žena stojita poleg še enega kremeljskega goljufa - Mihaila Babiča:
In sploh ne v Čečeniji, ampak v nesrečni Barhivi (kot v pesmi, le obratno), v elitni vasi ParkVille, leta 2016, žena nam dobro znanega Sergeja Surovikina, je kupila hišo.
Dve parceli s skupno površino 3.700 kvadratnih metrov in zelo prijetna zidana hiša s površino 685 kvadratnih metrov naj bi stali 200 milijonov rubljev. Ogromen znesek, glede na to, da so Surovikini v petih letih pred nakupom uradno zaslužili 36 milijonov rubljev. Kupila sta zelo solidno hišo, načrt vključuje bazen, telovadnico, 40 metrov veliko spalnico, garažo za dva avtomobila.
In v drugem nadstropju je ločen prostor za služabnike: soba za služabnike s posteljami, kuhinja za služabnike in stranišče za služabnike.
Surovikinovi so to hišo lani prodali. Verjetno se ni zdela dovolj razkošna za rusko vojaško družino. Kaj pa so kupili namesto tega, nihče od nas ne bi smel vedeti. Vse je bilo razvrščeno. Izbrisal vsako omembo Surovikinov. Tukaj je eno izmed njihovih stanovanj. Bilo je: Surovikina Anna Borisovna:
Postalo: Ruska federacija:
Zdaj je bil objekt v celoti izbrisan iz Rosreestra (zemljiške knjige). Ne obstaja več.
In tako naprej vse njihovo premoženje. 288-metrska mestna hiša Ane Surovikine? V izjavi generala je bilo:
In zdaj preprosto ne obstaja:
Enako je z njihovo 1500-metrsko parcelo: bila je, zdaj pa je izbrisana.
180-metrski prostor v kletni etaži stanovanjske stavbe na Leninskem prospektu - do nedavnega je bil tudi prikazan:
Zdaj pa je izbrisan:
Celo parkirno mesto je izbrisano:
In zdaj Surovikin preprosto ne objavlja več svojih davčnih napovedi. Kako zdaj ugotovimo, koliko je Surovikin prejel od prodaje hiše na Rubljovki? Ni šans. Kaj je kupil namesto tega? Koliko dejansko zasluži njegova žena? A to še ni vse. To je tisto, kar vidimo prvič. Anna Surovikina ima svoj kozmetični salon v Moskvi. Natančneje švicarski center za pomlajevanje. In šele pred kratkim je bilo v registru mogoče videti tudi Anno Surovikino in njenih 85 odstotkov.
In zdaj če vzamete izpisek iz davčnega urada, namesto imena Surovikina piše: "Dostop do informacij je omejen."
Se pravi, zdaj je to tudi skrivnost, ki jo varuje država. Nimamo več pravice vedeti, kdo se ukvarja s pomlajevanjem in laserskim odstranjevanjem dlak – državna skrivnost. Toda kljub tej super tajnosti vidimo, da poslovne ambicije generalove družine niso izginile. Kot vsak samospoštljivi patriot ima Surovikin mercedes in osebnega voznika. S plačilom parkiranja Mercedesa v Moskvi smo ugotovili Surovikinovega voznika: ime mu je Evgeny Semenov.
Kraj dela: vojaška enota številka 83466, to je avtomobilsko skladišče Generalštaba.
In novembra lani se je Semyonov iz voznika spremenil v poslovneža. Ali veste, katero poslovno področje si je izbral zase? Lesarstvo! Ta tip iz regije Rjazan je odprl podjetje z imenom Natural Wood, registrirano pa je v Jekaterinburgu, na istem naslovu kot »Argus«.
Skratka, je general Surovikin dobil manire in sijaj pravega Putinovega goljufa iz Rubljovke - zdaj registrira podjetje ne le na sorodnike, ampak tudi na svojega voznika. General Aramageddon? Veliki poveljnik, pred katerim trepeta svet? Upanje in obraz ruske vojske? Resno, ali ima ruska vojska takšne obraze? Tukaj ne vidimo nikogar, razen razbojnikov in tatov, ki so iz neznanega razloga oblečeni v vojaške uniforme.
Komu je vojna in komu draga mati - Surovikin je živo utelešenje tega izreka. Z vojno služi denar. Pogovarjali smo se o dačah, ki so prišle od nikoder, pogovarjali smo se o hišah in stanovanjih, o palačah ljubic in nezakonskih otrocih. Danes smo govorili o plačilih, denarju, gotovini, ki jo je Surovikin zaslužil v vojni v Siriji. Ne o nekem spornem poslu iz 90.-h, s čim se radi opravičujejo ruski goljufi, ampak o konkretni vojni v Siriji. Pomagal je Putinu in Putinovemu oligarhu Timčenku – in dobil svoj delež. Mislite, da bo v Ukrajini kaj drugače? To je Putinova Rusija. To je "druga vojska sveta" in njen najboljši kader. Ruski svet, milice, tajni kemični laboratoriji, boj proti komarjem, boj proti nacistom, fašistom in zdaj še satanistom v Ukrajini - vse to ne obstaja. Te besede so izmišljotina, s katero nas dolarski milijonarji basajo preko televizije. Po naročilu drugih popolnoma istih dolarskih milijonarjev, samo v uniformi.
"Fundacija za boj proti korupciji" December 12, 2022
Comments